Kulinarična eksotika v malem zabojčku

Foto: Foodist

Bi radi skuhali nekaj novega in eksotičnega, a se zatakne že pri nakupu pravih sestavin? Nič več. Za vse poskrbi naročnina na Foodist.

Vsega 24,9 evra boste morali odšteti za vstopnico v svet tistih, ki stavijo na kulinarično obarvano življenje na mesec. Toliko namreč stane mesečna naročnina na zabojček dobrot, ki vam jih na vaš naslov dostavi zagonsko podjetje Foodist.

Foto: Shutterstock

Njegov soustanovitelj Alexander Djordjević obljublja, da je med šestimi do osmimi premium izdelki, ki jih v zaboju spremlja profesionalno oblikovana revija z njihovimi zgodbami, večina takšnih, za kakršnimi boste zaman oprezali po policah vašega lokalnega supermarketa.

Naročniki škatle fine kulinarike lahko, na primer, uživajo ob pravem makedonskem ajvarju, ekološko pridelanih italijanskih testeninah, nagrajenem čipsu s himalajsko soljo, čaju s kardamomom ali pa ob redukciji balzamičnega kisa iz dateljnov. Za tiste z bolj aktivnim življenjskim slogom ponuja Foodist škatlo dobrot za kuhanje, peko ali samo prigrizek.

Foodistov zabojček je trenutno na voljo le naročnikom v Nemčiji, Avstriji in Švici, a bi lahko že kmalu razveselil tudi slovenske gurmane.

Pol cenejša je mesečna škatlica presenečenj s prigrizki, od pokovke in zelenjavnega čipsa do proteinskih ploščic, za ljubitelje alkoholnih pijač pa Foodist naročnikom ponuja tudi mesečni nabor surovin za šest koktejlov (za 30,9 evra) in izbor dvanajstih kraft piv (za 22,9 evra).

Prav ekskluzivna in pestra ponudba prehranskih izdelkov je ena od pomembnih konkurenčnih prednosti podjetja Foodist. Po svetu iščejo najbolj inovativne prehranske produkte, s čimer omogočajo potrošnikom nenehno odkrivanje novih izdelkov, ki bi jim sicer ostali skriti.

Proizvajalcem teh izdelkov istočasno zagotavljajo povratne informacije o tem, kateri produkti bi bili zanimivi tudi za velike trgovce. Kupci namreč kar devetih od desetih novih prehranskih izdelkov ne sprejmejo najbolje.

»Če vidim, da je neka hrana že pet let popularna v Londonu, recimo določena vrsta pokovke, in da je tam po priljubljenosti celo prekosila čips, zakaj je potem ne bi prodajali tudi v Nemčiji?« se je v intervjuju za Siol vprašal Djordjević in pojasnil, da so jo pri Foodistu dodali v naročniško škatlo ter razposlali naročnikom, katerih odziv je bil izjemen. »V naslednjem letu smo prodali več kot pol milijona vrečk.«

Nemško zagonsko podjetje se lahko pohvali z več kot 10.000 naročniki, še četrt milijona kupcev pa redno obiskuje njihovo spletno trgovino.

Foodist deluje dvotirno. Pakete dobrot iz sfere naročniške ekonomije smo že opisali, drug pomemben kanal poslovanja pa je spletna trgovina, v kateri danes redno nakupuje že več kot 250.000 gurmanov, ki izbirajo med široko paleto izdelkov, od raznih prigrizkov, superživil in začimb, do kraft piva in žganih pijač. Če bi iskali rdečo nit ponudbe, je to visoka kakovost, poudarja Djordjević.

Foodist je naročnikom in kupcem zaenkrat na voljo v Nemčiji, Avstriji in Švici, širi se v države Beneluksa, pri podjetju pa razmišljajo, da bi storitev ponudili tudi potrošnikom držav na območju nekdanje Jugoslavije, vred s Slovenijo.

Foto: Lana Abie/Unsplash

Tudi brez širitve v naše konce gre Foodistu zaenkrat precej dobro. Na njihovo škatlo gurmanskih užitkov je v povprečju naročenih več kot 10.000 zadovoljnih naročnikov na mesec. »Zagotavljamo jim, da je nakupna vrednost vseh izdelkov v škatli višja od 30 evrov,« v predstavitvenem videu pojasnjuje soustanovitelj podjetja Ole Schaumberg, ki hkrati ne skriva zadovoljstva zaradi razmeroma visoke dosežene marže. Cena, ki jo za šest do osem izdelkov plača Foodist pri dobaviteljih, se namreč giblje okoli desetih evrov, kar pomeni, da ima podjetje pri enem zabojčku več kot deset evrov dobička.

Kljub temu Foodist ostaja palček med trgovci. Letno ustvari okoli 12 milijonov evrov prihodkov, kar je težko primerjati z, denimo, Lidlom, ki pridela okoli 100 milijard evrov prihodkov, ali z nemškim velikanom Edeka, v trgovskih centrih katerega so kupci leta 2017 porabili več kot 51 milijard evrov.

Foto: Shutterstock

Toda s hitro rastjo priljubljenosti naročniške ekonomije na prehranskem trgu bi se lahko razmerja moči že v nekaj letih korenito spremenila. Še posebej, če nove priložnosti na trgu ne bodo zgrabila tudi velika imena trgovske panoge.