Ritmi glasbe, kjerkoli in kadarkoli
Foto: Matheus Ferrero/Unsplash
Glasba ni bila še nikoli tako blizu vašim ušesom. Dovolj so pametni telefon, spletna povezava in aplikacija Spotify za poslušanje pretočne glasbe.
Čeprav znajo biti skandinavske zime prekleto mrzle, Švedi še zdaleč niso hladni severnjaki, še več, med evropskimi narodi bi težko našli bolj glasbenega. Švedi so nam dali Abbo, pop skupino, ki s svojimi hiti še danes izdatno polni radijski eter, dali so nam Aviciija, prekmalu preminulega DJ-a, čigar ritmi bodo tudi v prihodnje osvajali plesišča po svetu, in dali so nam Spotify, ustvarjalca aplikacije za poslušanje pretočne glasbe, ki je spremenila svet glasbe.
Če je tej storitvi še leta 2010 zaupalo manj kot pol milijona mesečnih naročnikov, je njihovo število do sredine letošnjega leta že preseglo 83 milijonov. Za 9,99 evra oziroma 10 dolarjev mesečne naročnine lahko brez dodatnih stroškov brskajo po knjižnici, ki premore že več kot 35 milijonov skladb, pri čemer se vanjo vsak dan steče še dodatnih 20.000 skladb. Življenje na mesec ni bilo še nikdar tako glasbeno obarvano.
Foto: Jean/Unsplash
Pred desetletji so imeli vsi ljubitelji glasbe, ki jim ni bil dovolj obisk koncertov in se niso hoteli povsem prepustiti izbiri zaposlenih na radijskih postajah, precej omejen nabor možnosti za poslušanje priljubljenih skladb. Nekaj časa so rešitev skrivale omare, polne gramofonskih plošč, katerih poslušanje je bilo omejeno med štiri stene dnevne sobe. Nasledile so jih škatle, polne kaset, ki so jih aktivnejši glasbeni navdušenci poslušali kar na poti, v svojem walkmanu; ta je, skupaj s svojim naslednikom discmanom, prinesel revolucijo v način, kako ljudje poslušajo glasbo.
Toda tudi vek kaset in pozneje zgoščenk je bil razmeroma kratek, končal ga je vzpon digitalne glasbe, ki se je kmalu naselila na hudourniških (torrent) spletnih straneh, na osebnih računalnikih, USB ključkih in mp3 predvajalnikih. A pravi prelom so prinesli pametni telefoni z aplikacijami, ki so neusahljiv vir glasbe – kjer koli in kadar koli.
Trenutno najbolj poslušani zvezdnik na Spotifyju je samo s svojim največjim hitom zaslužil več ko 1,3 milijona dolarjev.
Ta trend narekujejo ponudniki pretočne glasbe, med katerimi je poleg ameriškega velikana Apple, ki je k redni uporabi storitve Apple Music privabil dobrih 40 milijonov naročnikov, daleč največji igralec švedski Spotify, ki to številko presega za skoraj dvakrat.
Vendar tudi to še ni dovolj za poslovni uspeh. Čeprav pričakujejo Švedi v letu 2018 kar 20 do 30 odstotkov višje prihodke kot leto pred tem (gibali naj bi se med 4,9 in 5,3 milijarde evrov), bodo menda poslovali z izgubo vsaj še v letu 2019. Vlagatelji jim ne zaupajo več tako, kot pred še nekaj meseci, ko so delnice ob koncu junija 2018 kotirale približno za tretjino višje kot ob prvi javni ponudbi (IPO) v aprilu. Danes so vredne dobrih šest odstotkov manj.
Foto: Averie Woodard/Unsplash
Ne glede na to, kaj pravijo vlagatelji in ne nazadnje tudi bilance, je Spotify že postal izredno močan igralec v glasbeni industriji. Uvrstitev na enega izmed najbolj poslušanih Spotifyjevih glasbenih seznamov, na katerega je naročenih dobrih 20 milijonov uporabnikov, lahko spremeni kariero glasbenika.
Študija evropske komisije in Univerze v Minnesoti je pokazala, da lahko izvajalec na Spotifyju z eno samo skladbo v enem dnevu zasluži tudi od 80.000 do 163.000 dolarjev honorarja iz naslova avtorskih pravic (približno 4000 dolarjev na milijon poslušanj).
Kako dobro poznate prvake naročniške ekonomije?
Kolumbijski zvezdnik J Balvin, ki je bil pred letošnjim poletjem najbolj poslušan glasbenik na Spotify platformah, je tako samo s skladbo »X«, ki je bila predvajana 330-milijonkrat, zaslužil že več kot 1,3 milijona dolarjev. Še precej več je iztržil Ed Sheeran, katerega pesmi so si naročniki Spotify do konca leta 2017 zavrteli 6,3-milijardokrat.
Mnogim njuna glasba silno ugaja, spet drugim je močno nadležna, a nič zato, izbire v knjižnicah je dovolj, da se je mogoče vse življenje predajati zgolj vam všečni glasbi. In ravno to je čar Spotify in drugih ponudnikov pretočne glasbe, ki postajajo najvidnejši predstavniki naročniške ekonomije.