Z naročnino je vožnja s taksijem vedno ugodna

Foto: Uber

Najcenejše vožnje z Uberjem lahko čez noč postanejo najdražje. Z mesečno naročnino Ride Pass se tarifa za taksi neha spreminjati.

Še vedno kdaj stopimo na cesto in divje mahamo mimovozečemu taksistu v upanju, da nam bo ustavil. Včasih nam, drugič ne. Bolj zanesljivo je postalo, da nam prevoz pomaga priskrbeti specializirana mobilna aplikacija, ki hkrati razkrije še podatke, kakšen avto nas bo pobral, kdaj pride in koliko nas bo stala vožnja z njim.

Foto: Uber

Pomislimo samo na aplikacijo podjetja Uber, ki je tako osredotočena na udobje potrošnika, da je v zadnjih letih v dobrem in slabem na glavo obrnila pravila taksi industrije po vsem svetu.

Uber se ne ustavlja. V prihodnost drvi s samovozečimi avtomobili in že snuje komercialne lete z VTOL (navpično vzletajočimi in pristajajočimi) zrakoplovi, v sedanjosti pa se je medtem razširil z izposojo električnih koles, prevozom za domače živali (ob spremljavi lastnika, seveda), dostavo kosil, občasno ponuja helikopterske lete ter vožnjo z luksuznimi super avtomobili ...

Ride Pass naročnikom omogoči, da se neomejeno vozijo po vnaprej določeni, »zaklenjeni« ceni.

To jesen pa je svojo različico prepoznavne ekonomije delitve nadgradil še z naročniško ekonomijo. Njegovi uporabniki so ničkolikokrat opazili, da jim za nočne vožnje s taksijem računajo tudi trikrat več kot čez dan, čeprav opravijo popolnoma enako pot.

Da bi bilo takšnih neprijetnih presenečenj manj, je Uber približno eno leto testiral različne naročniške pakete. Pilotni projekt Ride Pass je postal komercialni, ko je pridobil več kot milijon uporabnikov, ki so opravili več deset milijonov poti v 25 mestih po ZDA.

Najprej so storitev uporabljali v petih - Los Angelesu, Austinu, Orlandu, Denverju in Miamiju -, zgodaj spomladi 2019 pa so jo razširili še na šestnajst mest od vzhodne do zahodne obale, od San Diega do New Yorka.

Foto: Uber

Uporabnik sicer vsak mesec plača 14,99 dolarja v Austinu ali 24,99 dolarja v Los Angelesu, vendar to ne pomeni, da v zameno prejme neomejeno število voženj. Takšen model življenja na mesec mu pravzaprav omogoči, da se neomejeno vozi po vnaprej določeni, »zaklenjeni« ceni.

Če bi ga Uberjevi vozniki vsak dan pobrali na istem kraju in odpeljal na isti cilj, bi se torej vedno peljal po zajamčeni ceni, ne glede na prometne konice, pozne nočne termine, vremenske ali druge nepredvidene nevšečnosti.

Uber je svojo naročniško storitev predstavil kmalu po podobni potezi njegovega glavnega konkurenta na ameriškem trgu Lyfta.

Storitev Ride Pass je vključena v obstoječo Uberjevo aplikacijo, na kateri lahko uporabniki, denimo, med vožnjo neposredno spremljajo, koliko so na poti privarčevali. Ni pa jim treba biti posebej pozorni na to, kdaj morajo naročnino obnoviti, računajo lahko namreč, da bo to storila  aplikacija sama. Odpovedo jo lahko kadar koli.

Uber je naročniško storitev uvedel nedolgo po tem, ko je svojo predstavil v tem trenutku njegov največji konkurent v ZDA Lyft, ki jo je zasnoval tako, da si njihov uporabnik za 299 dolarjev na mesec zagotovi 30 voženj v vrednosti do 15 dolarjev, s čimer lahko torej ob maksimalnem izkoristku pride do poldrugega stotaka prihranka.

Foto: Uber

V tekmovalno naravnanem sistemu, ki ga poganja hiter tehnološki napredek, za zdaj ni videti, da bi prevozniškim velikanom zmanjkovalo idej, kako še nadgraditi uporabniško izkušnjo. Zlasti v mestih, kjer je tako rekoč nemogoče najti parkirno mesto, javni prevoz pa je nezanesljiv, se odpirajo neslutene možnosti.