Naročniška zabava z daljincem v roki
Voyo je videoteka, ki se ne ponaša le s številnimi tujimi serijami in filmi, ampak tudi s pestro izbiro vsebin domače produkcije.
Oni dan sem se čudil prijatelju, ki se je tudi za dopustovanje v 21. stoletju pripravljen oprtati s 30 kilogramov težko torbo knjig. Med sopihanjem po stopnicah do apartmaja sem mu smeje dejal, mar ne bi raje poskusil s kakšnim izmed dobro poznanih e-bralnikov, pa je odvrnil: »Morda pa res. Enkrat, ko bo dovolj pester izbor knjig v slovenščini«.
S podobno dilemo so se še do nedavnega srečevali vsi ljubitelji slovenske produkcije video vsebin. Če je bilo nekoč mogoče priti do slovenskih filmov v večini videotek, jih v svetu tujih digitalnih knjižnic pretočnih video vsebin ni bilo mogoče najti. Vsaj ne zlahka, oziroma vsaj ne po legalni poti.
Vse to se spreminja z Voyom, Pro Plusovo različico Netflixa, ki za slovenskega uporabnika v marsikaterem (p)ogledu ponuja precej več od ameriškega velikana pretočnih video vsebin na zahtevo. Ena od prednosti so neposredni prenosi tekem nogometne Lige prvakov, drugih športnih dogodkov in informativnih oddaj, ki jih Pro Plus predvaja na svojih televizijskih kanalih Pop TV in Kanal A. Prav tako streže željam privržencev borilnih športov, saj kot edini v Sloveniji predvaja največje dvoboje iz boksarskega sveta.
Kljub pestri ponudbi tujih filmov in serij so na Voyu daleč najbolj gledani izdelki domače produkcije, v prvi vrsti žajfnica Reka ljubezni.
Še bolj pomembno pa je, da je Voyova knjižnica ob vsem poznanih video vsebinah ameriške, angleške, skandinavske, španske in drugih produkcij iz meseca v mesec bolj polna filmov in serij, v katerih se igralci pogovarjajo po slovensko ali srbsko oziroma hrvaško. Pro Plus je z vsebinami lastne produkcije namreč zadel v polno.
Namesto serij Stranger Things, Orange is the new black ali Narcos, ki so osvojile svetovno občinstvo na Netflixu, so na Voyu daleč najbolj gledane prav domače serije. Čeprav ne manjka kričečih najstnic in najstnikov, ki z novimi kotalkami na nogah norijo za serijo Jaz sem Luna, na Voyu trenutno ni para slovenski žajfnici Reka ljubezni.
Izjemno gledane so tudi epizode nove slovenske črne komedije Truplo. Serija o treh prijateljih, večnih študentih, ki se nehote znajdejo v središču preiskave skrivnostne smrti. Pred časom je občinstvo pred televizijske ekrane prikovala komična serija V dvoje, v večernih urah so se krohotali Skečeholikom, za obujanje nostalgije pa je očitno še vedno najboljša Naša mala klinika. Vse naštete serije so uporabnikom na voljo kadar koli in kjer koli imajo dostop do spleta.
Voyo (še) ne pozna različnih naročniških paketov kot, na primer, Netflix. Vsebine v visoki ločljivosti – iz knjižnice ali kar prenose v živo - ponuja uporabnikom za sedem evrov na mesec, kar je evro ceneje od Netflixovega osnovnega paketa in približno pol evra ceneje od naročnine na Amazon Prime, ki omogoča dostop do knjižnice video vsebin Amazon Video.
Marsikateri slovenski gledalec bo ob tehtanju med Netflixom in Voyom izbral slednjega. Ne le zaradi slovenskih serij, ampak tudi zaradi neposrednih prenosov športnih dogodkov.
Se torej izplača? Med tehtanjem prednosti in slabosti Voya ne smemo mimo dejstva, da kot platforma ni namenjen zgolj zabavanju Slovencev, ampak ima hkrati izreden pomen za slovensko filmsko industrijo, ki se je predolgo napajala zgolj s sredstvi raznih skladov. Biti naročnik Voya ne pomeni le zabave na konici prstov, temveč tudi podporo slovenskim igralcem, scenaristom in režiserjem, ki doslej niso imeli platforme, preko katere bi se predstavljali širši množici in z njo rasli.