Vsi podatki na vaši dlani
Foto: Andrew Neel/Unsplash
Računalništvo v oblaku je definicija življenja na mesec, ki ga je najbolj izpopolnil Google.
Prizori brskanja za ustreznimi kabli, skritimi v neugledni plastični vrečki, iz katere se naposled prikaže še ogromen prenosni trdi disk, so v razvitem svetu vse redkejši.
A ko tu in tam opazimo koga, ki zakolne v brk, ker ima težave z napajanjem trdega diska oziroma zaprepaščen spozna, da je plastični kvader z dragocenimi podatki, fotografijami, filmi in glasbo pozabil doma, si ne moremo kaj, da ne bi zmajali z glavo. Rešitev za te preglavice je namreč na trgu že kar nekaj časa in sliši na ime računalništvo v oblaku.
O hitro rastočem pomenu računalništva v oblaku pričajo že imena njegovih najvidnejših ponudnikov: Google, Dropbox, Apple in Microsoft.
Bolj čistokrvnega predstavnika naročniške ekonomije verjetno ne boste našli. Podjetja v zameno za mesečno plačilo uporabnikom omogočajo hrambo in dostop do njihovih podatkov – kjer koli in kadar koli. Predpogoj je, seveda, dostop do spleta.
Med najbolj naprednimi ponudniki na tem področju so Dropbox, Apple s svojo storitvijo iCloud, Microsoft z oblakom OneDrive in Google z Driveom, ki je med vsemi najbolj razširjen. Google je namreč z vabljenjem uporabnikov v svoj oblak začel že pred leti, s predstavitvijo za tiste čase revolucionarne spletne pošte Gmail.
Foto: Shutterstock
V čem se je ta tako razlikovala od konkurence? Mnogi zaposleni v malih podjetjih ali velikih poslovnih sistemih se še danes spopadate z isto težavo, kot se je večina uporabnikov spletne pošte tedaj: s pomanjkanjem prostora, kar zahteva nenehno brisanje starih sporočil. Gmail je bil prvi, ki je odpravil to težavo, saj je uporabnikom namenil nabiralnike z enim gigabajtom prostora. Danes ima po 15 gigabajtov prostora v svojih nabiralnikih že 1,4 milijarde uporabnikov Googlove spletne pošte.
Pri teh podatkih je sicer treba biti previden, saj Google ponuja storitev Drive (15 GB) vsakemu uporabniku spletne pošte Gmail. Med tistimi, ki plačujejo za storitev računalništva v oblaku, je najbolj priljubljen ponudnik še vedno Dropbox, ki je po oceni CloudRaila leta 2016 obvladoval 47,3 odstotka trga uporabnikov; Google je imel tedaj 27-odstotni delež.
Največ plačljivih uporabnikov Google Drivea vsak mesec odšteje 9,99 evra za en terabajt prostora za hrambo množice s pametnim telefonom posnetih fotografij in videov, filmov, glasbe in pomembnih dokumentov.
Gmail se je izkazal za odlično orodje Googla pri novačenju novih uporabnikov, številni med njimi so se odločili svoje dejavnosti razširiti v računalniški oblak Google Drive. Po poročanju The Verge je število naročnikov na storitev Google Drive letos poleti preseglo milijardo. Številka bi lahko v kratkem še poskočila, saj naj bi Google, čeprav na Kitajskem ni prisoten s svojim brskalnikom, na Daljni vzhod prodrl s storitvami računalniškega oblaka, pri čemer menda lahko računa na pomoč tamkajšnjega tehnološkega velikana Tencent.
Google Drive naročnikom za 1,99 evra ponuja 100 gigabajtov prostora, za 99,99 evra pa 10 terabajtov. Najbolj priljubljena opcija je sicer en terabajt prostora za 9,99 evra na mesec, kar večini uporabnikov zadostuje za množico s pametnim telefonom posnetih fotografij in videov, ki se samodejno sinhronizirajo v oblačno shrambo, filmov, glasbe, pa vse do pomembnih dokumentov. Kreiranje slednjih, bodisi v obliki tabel, prezentacij ali besedil, omogoča storitev Google Docs, ki jo tehnološki velikan ponuja v paketu z oblakom Google Drive.
Foto: Shutterstock
Google Drive je že nekaj časa izredno priljubljen med uporabniki, toda v primerjavi s konkurenco ne ponuja revolucionarnih novosti ali cen. Dropbox tako ponuja naročnikom en terabajt prostora za 9,92 dolarja. Še cenejši je Microsoft s svojim OneDrivom, saj ponuja en terabajt prostora že za 6,99 dolarja, najcenejši pa je Applov iCloud, katerega naročniki za dva terabajta v ZDA plačujejo 9,99 dolarja, v Evropi pa 9,99 evra na mesec.
Bistveni prednosti Googlovega in tudi ostalih oblakov sta dostopnost (preko vseh platform, zgolj z uporabniškim računom in geslom) in varnost. Varnost? Zaradi obsežnega poročanja medijev o hekerskih napadih je dvom v varnost podatkov v računalniških oblakih upravičen, toda če mislite, da so podatki bolj varni na zunanjem disku v predalu, se motite. Kar 67 odstotkov izgub podatkov se namreč zgodi zaradi okvare trdih diskov; samo v ZDA se jih vsak teden sesuje več kot 140.000, ocenjujejo v podjetju Consolidated Technologies.
Foto: Sharosh Rajasekher/Unsplash
Življenje v oblaku izloča takšna tveganja in je tudi zato vsekakor vredno mesečne naročnine, ki jo zanj zaračunavajo Google in ostali.